Biti samosvoj ni nič slabega. Če za tem stojijo prepričanja, ki te vodijo naprej, da rasteš.
A je težko. Tudi meni se pogostokrat zgodi, da obstojim na mestu, se sprašujem kako naprej. A pogumna dejanja štejejo. Potrebno je imeti odprte oči, biti hvaležen za priložnosti in ne jokati za tistimi, ki ste jih izpustili.
Vlivanje pozitivne volje, energije, upanja je tisto, kar šteje in je potrebno delati dalje v tej smeri.
V dogajanju življenja ne moreš kontrolirati vsega. Lahko pa kontroliraš in prevzameš odgovornost nad samim seboj. Se nehaš kregati in iskati krivca drugje za morebitno tvoje slabo počutje, razpoloženje ali stagniranje. Občutek, da ne zmoreš je podoben občutku, da zmoreš. Razlika med njima je le v prepričanju zakaj si dovoliš iti naprej oz. zakaj si dovoliš ostajati ves čas na mestu.
Zakaj bi padal, če lahko rasteš? Razmišljanje, ki tudi mene ves čas spodbuja pri tem, da se učim biti vredu, s tem kar sem in ne s tem, kar vse še nimam.
Naučeni smo, da je človek vredu samo takrat, ko ima na voljo veliko »nepotrebnega«. Ko delamo, služimo denar, se žrtvujemo za druge, izgubljamo svojo dragoceno energijo, ko nimamo več časa zase in za aktivnosti, ki nam dovolijo se povezati z samim seboj.
Če ti zmanjkuje volje in ne veš, kaj res šteje, da se bolšje počutiš in prevzameš “usodo” v svoje roke, si oglej spodnji video.
Dobrodošlo je, ko se vprašamo, kaj pa jaz? In ne v smislu primerjav z drugimi, s svetom, ki gre po mojem občutku v napačno smer. Na eni strani izobilje vsega, na drugi strani pomanjkanje vrednot, spoštovanja in iskrenosti.
Ko se vprašaš, kaj pa jaz, takrat se lahko začne sprememba na bolje.
A prosim, ne delaj sprememb za voljo imeti več stvari, več imetja. Tega imamo dovolj za bolj mirno in lepše preživljanje časa.
Delaj spremembe, da imaš več časa zase in da znaš čas smiselno oplemeniti.
Gibanje, narava, dihanje, trening, miselne in fizične aktivnosti so v planu tistih, ki bolje razumejo zakaj imamo svoje telo.
Ne škoduj mu prosim. Ker je tvoje. In si zasluži, da z njim lepo ravnaš.
Ponovitve, rituali in disciplina šteje. Šteje to, kako močno si želiš sprejeti samega sebe.
Sprejemi se, ker je to jezik samospoštovanja. Ne jezi se, če pride slab dan in v njem morda izgubiš voljo za nadaljevanje dela na sebi. To je normalno in prav je, da pridejo takšni dnevi. Saj ti dajo vedeti, da si samo človek, ki čuti in si želi biti sprejet.
Ko sprejmeš situacijo, se ji ne upiraš, mirnost, samozavest in zaupanje sledita dogajanju.
Vse se začne s prvim korakom, štartom in ponovitvijo. Ponovitev šteje. Četudi je velikokrat slabša, vedi, da te pelje naprej, da postane dobra.
Le odnehati ne smeš in delati naprej.
Pogumno delo ti želim ?