Na peto iz vidika izvedbe tekaškega koraka lahko gledamo iz dveh zornih kotov. En je napačen, (da tečemo po petah) drugi je pravilni, ( da nam peta ponuja blaženje in s tem lahkotnejšo izvedbo tekaškega koraka).
Če se ozremo najprej na vsem dobro poznano zagato teka po petah, lahko hitro ugotovimo, da s takšno tehniko teka, ne le, da ne tečemo učinkovito, temveč si lahko škodujemo. Ob vsem tem sam sprašujem, zakaj kljub nevarnostim, ki jih tek po petah ponuja, to še vedno počnejo?
Zakaj je temu tako?
- Ker tečemo izven svoje kroga območja teka. Več o območju izveste tukaj!
- Ker pri teku ne izkoriščamo gravitacije nenehnega padanja.
Prvo in drugo točko povezujem z edino možno razlago, ki se pri teku, ob takšni tehniki teka dogaja, da pri izvajanju tekaškega koraka, z namenom, da ne bi padli na nos, nogo potisnemo ven iz svojega območja gibanja in s tem stično točko pristanka oddaljimo od težišča telesa. V takšnem primeru, vam ne preostane drugega, da pristanete na peto in preko nje izvedete trdi odriv. Pa je takšen tek res učinkovit oz. ali bi lahko izbrali lažjo, bolj varno pot, do izvedbe tekaškega koraka?
Kaj je potrebno spremeniti ?
Za izvedbo pravilnega tekaškega koraka moramo zadostiti slednjim pogojem:
- Tečemo v zelo majhnem krogu gibanja – več o krogu gibanja izveste tukaj!
- Izkoriščamo gravitacijo padanja.
- Ne potiskamo noge predse, temveč se naučimo počakati, da nogo potisnemo pod seboj.
Zelo pomembna je uskladitev dveh delov, ki sta pri izvedbi tekaškega koraka medsebojno povezana. Omenil sem, da je potrebno počakati? Ko govorim o čakanju imam v mislih trenutek, ki se zgodi, ko odrivna noga opravi svoje delo in s tem telo potisne naprej, se nasprotna noga pripravlja na novo izvedbo odriva. In ravno čakanje, da se naučimo izkoriščati gravitacijo padanja z njeno uskladitvijo potiska noge pod seboj, je ključnega pomena. Še bolj enostavno, če z izvedbo tekaških korakov hitiš in ne čakaš ter s tem prehitevaš gravitacijo padanja, nimaš druge izbire, da padeš na peto izven svojega območja.
In to je glavna težava, zakaj tečemo po petah.
Peta naj nam ponuja blaženje sil pristanka in hkrati pomaga izboljšati učinkovitost tekaškega koraka.
Omenjeno se lahko zgodi le, ko med tekom ves čas pristajamo pod seboj. Izvedba odriva se vedno vrši pri ničelni točki težišča telesa v smeri nazaj. Pri takšni tehniki teka pristanete na srednji del stopala in ker pristanete s srednjim delom stopala, se v zaključku izvedbe odriva v smeri naprej sile, ki so pri tem nastale, ublažijo preko petnega dela. S tem povsem razbremenimo tekaški korak. Razbremenjen tekaški korak pa pomeni boljšo učinkovitost in ekonomičnost teka. Opisani trenutek dotika stopala s tlemi in uporabe amortizacije s pomočjo pete se zgodi v zelo kratkem času. Kljub temu, gre za pomemben del pri izvedbi tekaškega koraka, še posebej za teke na daljše razdalje.
Tek je kompleksno gibanje. Vsaka nepotrebna izguba energije, otežuje njegovo izvedbo. In ravno opisan »scenarij« teka po petah je eden tistih, ki ga je potrebno začeti spreminjati. Saj njegova sprememba, ne le da naredi tekaški korak bolj učinkovit, temveč vam lahko prinesem povsem novo izkušnjo, ki vam bo odprla oči v svet tekačev in tekačic, ki to s pridom uporabljajo, da lahko tečejo, tako kot tečejo!
Bi radi izvedeli, če tečeče pravilno, učinkovito in varno? Potem vas vabim, da mi pišete na gasper.predanic@gmail.com oz. me pokličete na 041-874-616. Prav tako me najdete na FB profilu GasperPredanicGP.
GP 🙂