Emil Ledenko je bil, kot najstnik eden najbolj perspektivnih nogometašev svoje generacije v bivši Jugoslaviji. Zaradi vseh pritiskov, fizičnih in čustvenih se je dobesedno zlomil. Sledila so leta in leta sestavljanja in iskanja samega sebe.
Vedno je verjel, da se v njem nahaja vsa moč, ki jo človek potrebuje, da se lahko premakne naprej, zraste in spozna svoje omejitve, darove in talente.
Trpinčenje samega sebe. Naj si bo zaradi lastnih pričakovanj ali pričakovanj drugih, lahko pusti za seboj hujše posledice. Ko se človek zlomi. Ne vidi več izhoda. Telo mu začne pokati po šivih in mu na »srečo« tudi pošiljati signale, ki jih je potrebno želeti tudi slišati.
Sledila so leta iskanja, bolečin, strahov, jeze. Kar je povsem normalno za nekoga, ki si želi najti rešitev.
Lekcije, ki jih piše življenje so lekcije, ki jih ljudje radi slišimo. Se morda poistovetimo z njimi ali pa nam ponujajo možnosti za osebni razvoj.
Emil Ledenko, ki ga poznam že dolgo časa ter ga zelo spoštujem in cenim je lep primer športnika, ki so se mu porušile sanje, da bi postal profesionalni nogometaš.
Govorila sva o njegovi zgodbi, življenjskih lekcijah in tudi o tem, kako mu je mrzla voda, dihanje pomagalo na njegovi poti, da je začel slediti poslanstvu, ki ga ima napisanega v priimku.
Vabljeni k ogledu.
Gašper