Cross “biti” FIT 3 v 1

Že nekaj časa se mi poraja misel, da bi napisal članek o  dobro poznani in hitro rastoči disciplini »cross fit-u«.

Še preden se lotim pisanja, naj vam zaupam, da cross fita nikoli nisem treniral, nikoli mi ni bil blizu in me tudi ni prepričal, da bi se ga lotil. Da ne bo prišlo do pomote, ne želim nastopiti negativno ali komurkoli preprečevati,  da se ga loti. Vsak se odloča povsem sam, na podlagi lastnih želja in ciljev. In nekako tako bi tudi moralo bit, kajne? 🙂

O crossfitu nisem prebral veliko člankov, znanstvenih raziskav ali kaj temu podobnega. Tisto, kar mi je prišlo pod roke, kar sem videl in slišal, mi govori, da je cross fit v pravem pomenu besede primeren le za tiste, ki resnično vedo, kako se zadevi streže in so pripravljeni v to vložiti veliko truda, energije in predvsem, za tiste, ki imajo za seboj že daljšo zgodovino ukvarjanja z športnimi aktivnostmi (po možnosti vsaj z dvema od treh, ki croos fit sestavljajo). Žal pa se te športne zvrsti lotevajo športni zanesenjaki, čigar telesa niso pripravljena za tako naporne treninge.

Če morda niste vedeli, cross fit sestavljajo tri discipline: dvigovanje uteži, gimnastika in atletika. Torej tri discipline, kjer vsaka zase predpostavlja ogromno odrekanja, talenta in še marsikaj drugega, kar je potrebnega, da v njej postaneš zares dober. Gre torej za tri specifične discipline. In verjetno razumete, kaj pomeni beseda »specifika«. V športnem smislu to pomeni, da moraš eno disciplino, eno vadbo, en gib naštudirati do te mere, da lahko to aktivnost opravljaš varno in v njej tudi varno napreduješ, daljše obdobje.

In obe »dve specifični« disciplini dvigovanja uteži in gimnastike sta bili sestavni moje specifike, 10-letnega treniranja atletike. Dan za dnem, teden za tednom, letom za letom sem treniral, se učil, izboljševal, napredoval, vse z namenom, da bi lahko v svoji paradni disciplini (skok s palico), bil kar se da uspešen.

Če se sprašujete kakšno povezavo ima moja zgodba 10-letnega treniranja atletike s cross fitom? Kar precejšnjo. V nobenem športu namreč ni mogoče prehitevati napredka. Vsaka športna disciplina zahteva svoj čas, da jo osvojiš ali pa morda tudi, da spoznaš, da je ne moreš osvojiti do željenega nivoja. Velikokrat me sprašujejo o tem, ali je cross fit zdrav, ali naj se z njim začnem resno ukvarjati, ipd. Pri tem se je predvsem potrebno vprašati zakaj. Ali bi želel trenirati cross fit zaradi nabildanih in funkcionalno uporabnih teles ali zaradi tega, ker si slišal, da v tej športni disciplini lahko zares hitro napreduješ in lahko celo »preskočiš« cel proces, ki so ga mnogi vrhunski športniki pred teboj že prehodili, nezavedajoč se časovnega vložka, ki je potreben za vsako izmed treh disciplin?

»Verjemite mi, tega si pod nobenim pogojem ne bi upal napisati, če ne bi prebral 100 knjig o treningih? Popravek avtorja: Verjemite mi, tega si pod nobenim pogojem ne bi upal napisati, če ne bi bil v šport vključen celih 20 let in če ne bi imel te možnosti, da sem izkusil dolgotrajni proces učenja, ki ga ne moreš in nikakor ne smeš prehitevati.

Ko pišem članek, razmišljam širše. Tako široko, da se mi v glavi porajajo slike ukrivljenih teles, zategnjenih zadnjih lož, zategnjenih bočnih mišic, šibkih stabilizatorjev trupa, neuporabnega ramenskega sklopa, nog na »o« ali celo »x« ali pa zategnjenih trapezov.

To so dejstva, takšna so telesa mnogih »športnikov« ki se lotevajo raznolikih športnih zvrsti, ki so trenutno in, samo zato, da bodo lahko rekli, danes sem pa AMRAP-nu v 10 minutah.

In kje je tukaj smisel? Sam ga pač ne vidim. Edini smisel, ki si ga morda upam videti je, da je bolje imeti v rokah gnilo jajce, kot pa nič!

Kaj pogrešam? Predvsem pogrešam bistrejše glave, ki se znajo ustaviti in poiskati pomanjkljivosti in si vzeti čas za odpravo napak. In ne rečem, vidne so spremembe v tej smeri. Vidim nadobudne mladeniče, ki se učijo pravilnega dvigovanja uteži. Prav tako vidim veliko takšnih, ki se zvirajo po krogih in še več takšnih, ki se učijo stoje, hoje po rokah, morda celo teka po rokah. Zakaj ne, saj to so sestavni deli tega športa.

Kar pa ne vidim, vsaj do danes še nisem, da bi se kdo, ki že trenira cross fit, lotil tudi učenja pravilnega tekaškega koraka. Torej, še ene specifike, v katero je potrebno vložiti kar nekaj časa in truda, da jo lahko osvojiš, vendar učinkovito pripomore pri naprednem izvajanju vseh treh specifičnih disciplin cross fita. Saj napredka si želimo vsi, mar ne?

Kar se tiče teka, si pač upam povedati, kako se zadevi streže. Streže se ji nič drugače kot pri ostalih specifikah. Razumem namreč proces, razumem njegovo gibanje, razumem, katere mišične skupine so vključene v tek in razumem, kaj se zgodi, če se slučajno ena od njih skrajša zaradi prevelike obilice stresa, predolgega sedenja ali pa enostavno zaradi lene riti, ker si nisem vzel dovolj časa za počitek, ali redno izvajanje vaj za povečanje gibljivosti.

Očitno je potrebno trenirati le tisto, kar se vidi in sliši na zunaj, s čimer se je možno pohvaliti in s čimer si je možno »nabildati« ego do te mere, da se dan za dnem odpraviš na trening, kjer te čaka cela serija ponovitev težkih uteži, ki jih moraš dvigniti v kar se da čim krajšem času, kjer tehnika dviganja nekako niti ni pomembna in poleg tega narediti še 100 vojaških poskokov in odteči 1200m teka.

In to je glavni problem, ki ga vidim. Nekje v članku sem napisal, da dobivam vprašanja, ali je cross fit zdrav? Sedaj postavljam vprašanja tebi. Ali si pripravljen stopiti dva koraka nazaj, pogledati situacijo in si napisati nov letni plan treningov, ki ne bo vseboval zgolj osebne rekorde izpeljank kratic (amrap, ABRS, TZDS,) ki postajajo glavna motivacija napredka?

Štetje, številke, teže, sekunde, ali so to odločitveni faktorji napredka? Napredek se ustavi, zelo hitro. Ko zaboli v križu, ko se križ še nekoliko bolj ukrivi, ko postane notranja rotacija ramenskega dela še nekoliko bolj notranja, ko se funkcionalnost telesa vpraša, pa kdo me sedaj tukaj nateguje? Utež, motivacija, želja po večjih mišicah, liter znoja na trening ali kaj drugega?

V takšnih primerih je povsem vseeno, kakšen je tvoj osebni rekord, če si ne moreš normalno zavezati vezalk na čevljih ali pa če moraš poklicati soseda, ki te pride popraskati, ker si bil deležen komarjevega pika na lopatico.  Malo za šalo, veliko za res. Takšne so zgodbe, ki jih piše »pretiravanje« in iskanje nenehnega smisla v prehitevanju procesa in napredka.

Raznolikost ali specifika, igra uspeha je odvisna od njiju. Kaj boš izbral in čemu boš v določenem obdobju treninga/življenjske poti posvetil več časa, pa je seveda odvisno samo od tebe in tvoje pripravljenosti, volje, želje in truda, da postaviš kocko na pravo stran dolgotrajne stabilnosti.

Ker je čas sveta vladar, ga lahko uporabimo smotrno, in se morda zna zgoditi, da pa cross fit res postane tista prava disciplina, ki si jo želim!

GP