Žal so poškodbe sestavni del ukvarjanja s športnimi aktivnostmi. Med vzroke za njihov nastanek prištevamo nepazljivost, utrujenost, precenjevanje lastnih zmožnosti, nepredvidljivost, tujo krivdo ter slabo (šo) fizično pripravljenost.
Cilj vsakega športnega udejstvovanja je varnost in šele na to, dober rezultat. In med dejavnike, ki vplivajo na čim bolj varno izvedbo aktivnosti, sodi kvalitetna fizična priprava telesa. Z njo telesu nudimo »varno« okolje napredovanja, preseganja telesnih zmogljivosti, krepimo celotno telo, mišične skupine te vse ostalo, kar je pomembno, da se samozavest ter zaupanje povečujeta in ohranjata na ravni, ki je potrebna za varno in kvalitetno izvedbo športne aktivnosti.
Šele, ko dosežemo zaupanje in samozavest potrebno za varno izvedbo specifične (morda prej telesu nepoznane vaje), prehajamo na bolj zahtevne oblike vaj, ki ponovno za določen čas, telo postavi v novo (nepoznano) okolje, katerega namen je zopet napredovanje in osvajanje novih veščin oblik telesnih zmogljivosti.
Prehitevanje napredka žal ni mogoče. Morda lahko za določen čas izkoriščamo talent, vendar se kasneje vedno pokažejo odstopanja, katera je potrebo najti, jih oceniti in na podlagi ocene sestaviti smiseln trenažni progam, namenjen postopnemu napredku in dosegi boljšega rezultata.
In eden od dejavnikov fizične pripravljenosti je tudi razvoj maksimalne moči, predvsem moči glavnih mišičnih skupin (nog), ki tako rekoč sodelujejo pri skorajda vseh bolj poznanih športnih oblikah aktivnosti. Je že res, da se potrebe po razvoju maksimalne moči od športa do športa razlikujejo, vendar v kolikor gremo skozi proces rehabilitacije (v mojem primeru sodelovanja z Nušo) rehabilitacije meniskusa, je maksimalna moč še kako pomemben in nujen dejavnik, ki omogoča, maksimalen izkoristek moči nog, potreben za varno napredovanje (uživanje) v športnih aktivnostih.
Mnogokrat je žal tudi tako, da zaradi slabe izkušnje (poškodbe), ki smo jo imeli, v glavi ostanejo črne misli, ki nam zmanjšujejo zaupanje in samozavest, da bi se ponovno začeli ukvarjati s staro ali morda novo športno aktivnostjo. V takšnih trenutkih je potrebno zbrati moč, voljo, stisniti zobe, kajti napredek je vedno mogoč, vendar le, če mu boste dopustili in stvari vzeli v svoje roke, četudi vam bo glava neprestano govorila, to ni mogoče, se ne da, nikoli več ne boš na enaki ravni, skratka, raje ne poskusi, ker vem, da ti ne bo uspelo. In ravno tu, nastajajo razlike med tistimi, ki so pripravljeni narediti nekaj več, med tistimi, ki bodo (žal) vedno poslušali in zaupali svojim strahovom.