Kristjan Vreček – divjad in pol!

Downhill disciplina velja že od nekdaj za disciplino, ki ti požene strah v kosti, saj gre za gorsko kolesarsko zvrst katero sestavlja velika mera adrenalina, raznoliki skoki, velike hitrosti ter nevarni previsi in odseki.  Da se lotiš to vrstnega športa,  moraš biti malo »nor« J.

In ravno prav nor je Kristjan Vreček – DH kolesar, kateremu sem v lanskem letu pomagal pri njegovi telesni pripravi, da je lahko svojega konjička, še hitreje poganjal po različnih gozdnih stezah in stezah velikih tekmovanj.

Kdo je Kristjan, kako razmišlja, kaj bi spremenil in kakšno je njegovo sporočilo, vse to in še več pa si preberi spodaj, kjer najdeš njegovo, precej zanimivo razmišljanje 🙂

1. Če bi se lahko opisal z tremi stavki – kako bi se opisal?

Družaben vaški posebnež, ki se rad šali . Pri nekaterih stvareh zelo natančen, z rahlim vplivom obsesivno kompulzivne motnje, pri nekaterih stvareh pa precej velik »jebi veter«. Zanesljiv in iskren, a na momente neodločen.

2.Mi prosim poveš, kako to, da si se odločil za  DH  disciplino? Kdo te je za to navdušil? In kdaj si začel trenirati?

Prvo DH dirko sem odpeljal v blatni Mežici leta 2006, bil je precej hud krst (posušen pamž s 23kg težkim biciklom, samo gume za suhe razmere, ene mtb hlače čez cel vikend, googli brez tearffov, itd…), 2007 pa sem se odločil, da odpeljem celo sezono, takrat še kot mladinec in me je potegnilo noter. Nad disciplino sem se navdušil sam, saj sem se pred tem posvečal 4krosu, a mi tam nekako ni šlo. Bil sem premalo eksploziven in prešibak, je pa res, da takrat niti nisem vedel kaj sploh trening je. Pri DHju sem se pa tako nekaj časa šlepal s talentom, potem pa sem nekako spoznal, da bo treba še kako utež premaknit in začeti tudi pedalirat. Pa tudi všeč mi je, da si pri DHju za napake v večini primerov kriv sam, pri 4krossu pa imaš ob sebi še 3 zmage lačne osebke in je zgodba drugačna. Prerivanje pa mi ne diši…

3.Kako se soočaš s padci pri tvojem športu? Sam veš, da ko ti ne gre, pa kljub temu,da veliko treniraš, ne smeš odnehati. Kaj te vleče naprej, kako se motiviraš in kaj je tisto, kar odraža tvojo osebnost?

Skušam razmišljati pozitivno saj menim, da po vsakem dežju posije sonce in po vsakem padcu sledi vzpon. Na momente je težko, se pa da. Definitivno se ne sme na padce gledati kot totalen fail, ampak kot na neko šolo za v bodoče, saj se lahko iz njih tudi kaj naučiš. Kdor ne tvega, ne napreduje.
Kar se tiče pa ohranjanja motivacije je pa pri meni tako, da sem lahko trmast in vztrajen, če me zadeva zanima in veseli. Kolesarjenje in z njem povezane zadeve me še kako zanimajo in mi ni problem še 100x porint nek odsek proge, da ga le odpeljem kot sem si ga zamislil, itd… Me pa tepe to na drugih življenskih področjih, saj se težko motiviram za stvari, ki mi ne dišijo najbolj.

4.Kakšno vrednost pripisuješ športu? Kaj ti šport pomeni, kaj si se naučil iz njega in kakšno življenjsko noto ti daje?

Lahko bi ga opisal kot moj ventil za sproščanje in odklop od vsakdanjega sranja. Sem hiperaktivno bitje, lovski pes, ki potrebuje gibanje in brez športa in narave bi najbrž kar eksplodiral. Pa s tem ne mislim le na kolesarjenje…
Sam sem si preko športa definitivno izoblikoval samopodobo, dobil večjo samozavest in neko disciplino, ob vsem tem pa sem s pomočjo športa obiskal tudi precej drugih krajev, ki jih drugače najbrž ne bi.
Šport nas uči predanosti, vztrajnosti, tekmovalnosti, sodelovanja in vse to potrebuješ pri premagovanju ovir v življenju in to učim tudi svoje mladince.

5.Kako se počutiš, ko divjaš skoraj 60kmh na uro skozi neurejene poti?

Precej mega…

6.Če pogledaš 10 let nazaj in primerjaš preteklost z sedanjostjo, kaj opaziš, kaj se je spremenilo pri DH treningih? Kateremu področju sam sedaj pripisuješ večji del, kateremu v preteklosti nisi mogel oz nisi znal?

Zagotovo se je šport malo bolj zresnil. Več se trenira in manj žura, so pa določene izjeme, ki ohranjajo tradicijo. Ampak, če moram potegniti črto bi rekel, da je precej večji poudarek na fizični pripravi. Razvoj koles in vzmetenja napreduje iz leta v leto, povečujejo pa se tudi hitrosti in sile, ki jih moramo zdržat na samih dirkah in dobra fizična pripravljenost je pogoj za dober rezultat. Seveda pa mora biti tudi glava na pravem mestu. Veliko je trening prvakov, a finalne vožnje nikakor ne sestavijo. Konkurenca se vsako sezono povečuje in na koncu moraš imeti kar cel paket.

7. Vidiš DH šport v Sloveniji kot še vedno zelo perspektivno panogo, ki poleg rezultatov, nudi še kakšno drugo vrednost mladim ter vsem tistim, ki še vedno tekmujejo v tej disciplini?

Ja ga vidim, čeprav število letošnjih dirk v SLO pokalu ne kaže neke blesteče prihodnosti. Živimo v prelepi gorati deželi polni kolesarskega potenciala in menim, da je precej dobrih lokacij (starih in novih) za izvedbo dobre DH dirke. 5 dirk, od tega 4 domače v eni sezoni? Nekaj bo treba ukreniti…

8. V lanskem letu, sem imel priložnost sodelovati s teboj in ti pomagati pri tvoji fizični pripravi. Mi prosim zaupaš, kje si pri sebi videl največji napredek in katerega si lahko bolje izkoristil na tekmah?

Kot sem že nekje zgoraj povedal, te talent pripelje do neke točke, potem pa se ustavi. Prišel je moment, ko nisem več zdržal cele runde pri hitrosti, ki sem se jo čutil sposobnega peljat in moral sem ukrepat. Sprva sem treniral doma, a ker brez nekega osnovnega znanja delaš bolj škodo kot korist sem se odločil, da začnem trenirati v Vigorju. Najprej sem začel v skupini s Kettlebell treningi, a ker samo to ni bilo dovolj, sem se obrnil nate.
Menim, da sva v primerjavi z mojo predlansko formo naredila ogromen preskok tako v maksimalni moči kot v vzdržljivosti saj so bili takrat rezultati na začetnem testiranju precej porazni. Največji napredek sem čutil v sami kontroli kolesa in splošni pripravljenosti. Odrinil sem lahko dlje, telo je preneslo večje sile, pulz se je zelo hitro umiril, predvsem pa sem zdržal celo progo pri polni intenzivnosti, kar je bil tudi cilj. Moram pa priznati, da si mi tudi z nasveti glede prehrane precej izboljšal počutje in kakovost regeneracije.

9.Katere lastnosti so po tvojem mnenju tiste, ki odlikujejo zdravega športnika in obenem zdravo osebnost.

Zdrav odnos do dela, odločnost, vztrajnost. Pa tud neka dobra mera skromnosti more bit…

10.Mi prosim zaupaš tvoj pred tekmovalni ritual, če ga seveda uporabljaš v času tekmovanj?

Načeloma ga nimam, grem pa vedno odvržt dodatni tovor iz sebe if you know what i mean.

11.Kakšen je tvoj moto življenja?

Kjer je volja tam je pot…

12.In še za konec – če bi imel čarobno palico, s katero bi lahko spremenil vse. Kaj bi spremenil v DH športu v Sloveniji?

Evo, bil bi zelo zadovoljen s 5 minutnim prispevkom na vseh športnih kanalih slovenskih medijskih hiš po vsaki dirki slovenskega pokala v spustu! Ma kaj samo spust…z vsake naše MTB dirke in redno poročanje o vseh odmevnih rezultatih naših kolesarskih športnikov izven države!

Hvala Kristjan, v veselje mi je, da sem lahko sodeloval s teboj ter ti pomagal, do tvojih še boljših rezultatov!