Da že takoj na začetku odgovorim na vprašanje zastavljeno v naslovu? Kaj skupnega lahko najdemo pri vseh treh oblikah aktivnosti?
Prva skupna točka je, da sedenje, tek in hojo pojmujemo kot aktivnost. Vendar žal sedenje sodi v neaktivno aktivnost, ki slednjim, teku in hoji v hrib žal, na dolgi rok ne prizanaša, vsaj če pogledamo iz zornega kota smiselnega in predvsem varnega aktivnega preživljanja prostega časa.
Druga skupna točka se navezuje na vprašanje – ali je možno, da človek postane funkcionalno zdravo bitje, samo in zgolj na podlagi uporabe hoje v hrib in teka, če predpostavimo, da takšno človeško bitje (sem sodim tudi sam), dnevno presedi po 5,6 8 ali celo še nekaj več ur?
Odgovor je NE!
Pa pojdimo po vrsti….
Najprej je potrebno objasniti, kaj naj bi pomenilo funkcionalno zdravo človeško telo in kakšen pomen mu lahko pripišemo, če začnemo razumevati, da telo potrebuje tudi še nekaj ostalih, zelo pomembnih in skoraj nujno potrebnih »aktivnosti«, ki se jih na dolgi rok ne sme zanemarjati, kaj šele, da na njih pozabimo.
Moje razumevanje funkcionalno zdravega človeškega telesa je:
Telo, ki je elastično, prožno, gibljivo, krepko, odzivno, dovolj stabilnost, močno, vzdržljivo, po potrebi tudi hitro in predvsem takšno, ki nam ponuja kvalitetno oporo za preživljanje časa v pisarnah, vožnji z avtomobili, nošenju vrečk iz trgovin, igri z otroci ter seveda tako pri hoji kot pri teku.
Poznamo zgodbo o jajcu in kuri?
Kaj je bilo prej?
Če govorimo o razvoju in razvijanju funkcionalno zdravega telesa, je jajce tisto, iz katerega se lahko razvije »zdrava« kura oz. petelin. Kajti jajce predstavlja razvoj telesa, njegovo delovanje, uporabnost, šibkosti, prednosti in na koncu zmožnosti, da nam jajce lahko zvali funkcionalno zdravo kuro oz. funkcionalno zdravega petelina.
Vendar………
Težava v smeri kvalitetnega razvoja jajca nastane, zaradi prepogosto uporabljenih in naučenih navad, ki telesu ne nudijo primerne opore razvoja, temveč ga potiskajo v omejitvene položaje gibanja, ki na koncu postanejo navade in le te ne morejo kar izginiti (če se tega ne zavedamo), ker telo ne ve, kaj je prav in kaj narobe, temveč le uporablja naučeno.
In kaj je tisto »gnilo« jajce, ki telo potiska v nezdrav in neprimeren položaj aktivnosti, mu onemogoča nepravilen razvoj mišičnih struktur in poveča nezmožnosti normalnega, zdravega in varnega delovanja.
Gnilo jajce je sedenje – nepravilno, napačno, prepogosto, predolgo, nezavedno, skratka sedenje, kot oblika (ne) – aktivnosti, ki na tvoje telo vpliva negativno ter mu ne nudi pravega okolja, primernega za zdrav razvoj in delovanje.
Pa poglejmo kaj vse se dogaja, ko sedimo:
- Pritisk na medvretenčne ploščice je povišan, zaradi manjkajoče amortizacije pritiskov s strani spodnjih udov (noge pri stanju pomagajo pri razbremenitvi hrbta).
- Mišice kvadriceps, iliopsoas ( stegenske mišice in dvigovalke bokov) so v skrajšanem položaju. Kajti dolgotrajno sedenje vodi do skrajšanja teh mišic, kar posledično vpliva na gibljivost kolkov ter kolen.
- Obratno se dogaja z ritnimi mišicami (gluteus), ki so med sedenjem v raztegnjenem položaju, kar sčasoma vodi do njihove ohlapnosti in šibkosti. Ne nazadnje pa pritisk sednice (medenice) na mišice med sedenjem zaradi refleksa inhibicije ugaša delovanje ritnih mišic.
- Ker sedimo se cilinder stabilnosti trupa ruši – trebušna prepona ima zato omejen prostor gibanja (dihanje), mišice medeničnega dna uplahnejo, rectus abdominis (prema trebušna mišica) je v skrajšanem položaju in ne more nuditi podpore sprednjemu stebru.
- Ledveni del hrbtenice zmanjša lordozo (ukrivljenost) in se vzravna. Vzravnan ledveni del je zato manj gibljiv in nudi slabšo amortizacijo telesu.
- Zaradi porušene stabilnosti trupa (cilindra) se prsni del hrbtenice skupaj s prsnim košem povesi naprej – s tem se poveča kifoza, zmanjša gibljivost reber, kar zopet vodi do slabšega izkoristka dihalnega sistema telesa.
Ali je torej možno, da skušamo postati bolj funkcionalno zdravo človeško bitje, zgolj samo tako, če tečemo oz. hodimo v hrib?
Iz prebranega se lahko naučimo, da je sedenje tisto, ki našemu telesu žal ne prizanaša, temveč mu na dolgi rok povzroča veliko zgoraj omenjenih težav, ki lahko pripeljejo do tega, da si hojo ali s tekom začnemo škodovati na način povečanih možnosti nastanka raznovrstnih bolečin in poškodb.
Vendar, ni vse tako črno kot zgleda na prvi pogled!
Sam sem podpornik gibanja, verjamem, da je gibanje potrebno za človekov razvoj, dobro delovanje, funkcioniranje, razmišljanje, počutje in osebno zadovoljstvo.
Vendar žal opažam, da se mnogi gibanja lotevajo iz napačnega zornega kota, kar je po eni strani tudi razumljivo. Kajti, če bi vedeli vse tisto, kar je potrebno vedeti oz. potrebno redno izvajati, bi gibanje, v našem primeru tek in hoja v hrib lahko postalo bolj smiselno, preprosto, še bolj uporabno in telesu primerno.
In kaj je potrebno vedeti, potrebno izvajati, da bo temu tako?
Navajam nekaj uporabnih informacij, ki jih sam redno izvajam in katere mi nudijo kvalitetnejšo podporo v smeri gibalnih zmožnosti, za varno izvedbo hoje, teka, kolesarjenja, prenašanja bremen ter predvsem brezskrbnega uživanja v poznanih kot malce manj poznanih oblikah športnih aktivnosti.
- Na vsakih 45 minut, ki jih preživim v sedečem položaju za pisalno mizo, vstanem,, se sprehodim ter naredim 10 globokih vdihov in izdihov. – kvalitetno dihanje – dobro delovanje telesa!
- Pred in po vsaki aktivnosti uporabim foam roller oz. valj, na katerem razvaljam vse glavne mišične skupine (noge, mečne mišice, ritne mišice, zgornjo del hrbta ) – s tem povečam prožnost in sproščenost mišic.* Če te zanima kaj foam roller je in kako ga uporabljaš, mi piši na email.
- Pred in po vsaki aktivnosti naredim skupek ogrevalnih oz. dinamičnih vaj, s katerimi poskrbim za povečano gibljivost kolčnega sklepa, gležnjev, torakalnega prehoda in spodnjega ledvenega dela hrbta – dobra gibljivost – manj poškodb in lažja izvedba aktivnosti!
- Vsaj 3x tedensko izvajam vaje za krepitev stabilizatorjev trupa. Dobra stabilizacija trupa je pomembna za varno izvedbo vseh športnih aktivnosti!
- Redno izvajam vaje za krepitev zadnjičnih mišic nog – zadnjo ložo oz. bicepse ter ritne mišice – saj le te zaradi predolgega sedenja ugašajo in zato potrebujejo redno aktivacijo in njihovo krepitev – zadnjične mišice pa so tiste, ki nam še kako pomagajo pri hoji v hrib, hoji iz njega ter seveda pri aktivnosti teka.
- In nazadnje – učim se prisluhniti svojemu telesu in ga spoznavati – spoznavanje lastnega telesa in njegovih zmožnosti ter omejitev pa je tisto, čemur sam pravim napredek, pri katerem mi nikoli ne zmanjka včasih »še kako potrebne« motivacije.
Žal je narava dela današnjega časa in ritem življenja takšen, da veliko več časa preživimo v porušeni črki L ( L razumi kot položaj telesa pri sedenju), kar posledično vodi do zmanjšanja naravnih gibalnih zmožnosti človeškega telesa. Gibalne zmožnosti pa so tiste, katere s časom in predvsem, če se jih nehamo zavedati – začnejo ugašati.
Vendar, ker se ljudje in naša telesa tudi hitro prilagajo in tudi prilagodijo na nove zmožnosti in predvsem nove navade, verjamem, da imamo vsi to možnost, da se kljub hitremu življenjskemu ritmu znamo ustaviti, premisliti in se vprašati – kaj je tisto, kar me omejuje, kar mojemu telesu ne ugaja in kaj je tisto, kar bi moral ponovno začeti uporabljati na način DNK zapisa, starega več milijonov let?
Upam, da ti je bilo moje razmišljanje všeč, ter da ti bo pomagalo pri tem, da boš naredil/a spremembo v načinu razmišljanja in načinu delovanja.
Če bi mi rad/a zastavil/a vprašanje, te vabim, da mi pišeš na gasper.predanic@gmail.com, saj ti na njega z veseljem odgovorim, ker ti želim pomagati, da boš postal/a še BOLJŠI-A TI.