V članku bom spregovoril o pomenu mineralov. Dotaknili se bomo njihovega delovanja, kakšne prednosti nam prinašajo in v kakšnih vrstah živil se nahajajo.
Minerali igrajo pomembno funkcijo delovanja organizma in našega telesa. So snovi, anorganskega izvora, ki jih najpogosteje najdemo v obliki soli. Nujni so za sintezo vitaminov v organizmu in so del encimatskih procesov, ali pa v njih tudi sodelujejo. Minerali so nepogrešljiv faktor pri razvoju in ohranjanju zdravih mišic, kosti in živčnega sistema.
V človeškem telesu se nahaja,več kot dvajset različnih mineralov. V grobem jih delimo na mikroelemente oz. elemente v sledovih, med katere sodijo, baker, jod, železo, mangan, fluor, cink, krom, selen, molibden, kobalt ter vanadij. Na makro elemente pa delimo, kalcij, fosfor, kalij, žveplo, natrij ter magnezij. Slednje, telo potrebuje v večjih količinah.
Minerali nam ne služijo kot vir energije, kot bi lahko rekli za ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine. Vendar ne glede na to, ne smemo prezreti njihovih funkcij v telesu.
Kot zanimivost naj omenim, da vitamini brez mineralov v telesu ne morejo delovati, pa tudi telo jih brez mineralov ne more sprejeti. In medtem ko nekaj vitaminov telo lahko tvori samo, ne more tvoriti nobenega minerala.
V kakšnih vrstah živil se skrivajo minerali in kakšne so njihove funkcije:
Cink
Je sestavni del mnogih encimov, nadzoruje krčenje mišic in je nepogrešljiv pri tvorjenju beljakovin ter inzulina. Med drugimi pospešuje celjenje ran, kot tudi pozitivno vpliva na imunski sistem.
Viri: Cink se nahaja v živilih kot so polnozrnati žitni izdelki, mlečni izdelki, morska hrana, (ribe), kvas, česen, stročnice, jajca ter bučna semena.
Kalcij
V človeškem organizmu je od 900 do 1200 gramov kalcija. To je 1 do 1.5 odstotka telesne mase in je najbolj zastopan mineral v človeškem telesu. 99 odstotkov kalcija se nahaja v kosteh in zobeh, preostanek pa v krvi in mišicah. Iz slednjega lahko razberemo, da kalcij igra pomembno vlogo v smeri zdravih zob, kosti, delovanju mišic, širitvi in krčenju žil, prenašanju dražljajev po živčnem sistemu.
Viri: Največ kalcija vsebujejo vsekakor mlečni izdelki. Prav tako se kalcij nahaja v ribah, polnovrednih žitih, stročnicah, oreških, suhemu sadju, zelenjavi; brokoli, špinača, por in zelje.
Fosfor
Fosfor je zopet eden iz med mineralov, ki je pomemben za vzdrževanje zdravih kosti in močnih kosti ter zob. Pomaga pri delovanju ledvic, srca ter sodeluje pri prenosu živčnih impulzov. Za pravilno za pravilno delovanje fosforja je pomembna prisotnost vitamin D ter kalcija. Slednjega dobimo iz prehrane. Za vnos vitamina D, poskrbimo s izpostavitvijo telesa sončni svetlobi, vendar brez pretiravanja.
Viri: Meso, polnovredna žita, jajca, lešniki, semena, stročnice, soja in mlečni izdelki.
Magnezij
Dnevne potrebe vnosa magnezija za odrasle se gibljejo med 300mg in 400mg. Magnezij je pomemben za normalno strukturo kosti, vpliva na delovanje več kot 300 encimov, kateri so udeleženi v biokemičnih reakcijah v organizmu kot npr; pri sintezi beljakovin, presnovi ogljikovih hidratov in maščob.
Viri magnezija:
Nahaja se v številnih hranilih, največ ga bomo našli v zeleni listnati zelenjavi, npr. špinači ali rukoli. Magnezij se nahaja tudi v arašidih, ovsu ali drugih kosmičih, soji, bučnicah, koruzi ter suhem sadju.
Železo
Telo odraslega moškega vsebuje v povprečju 3,5g železa, žensko telo pa okoli 2,9g. Železo ima v telesu izredno pomembne funkcije, namreč je sestavni del snovi, ki sodelujejo pri različnih biokemičnih reakcijah. Njegova prisotnost v hemoglobinu, rdečim krvnim celicam omogoča vezavo in prenos kisika od pljuč po vsem telesu. Sodeluje tudi pri presnovi nekaterih vitaminov B kompleksa. Na koncu ne smemo pozabiti omeniti njegove vloge pri podpori imunskega sistema.
Viri: Železo se nahaja v virih živalskega in virih rastlinskega izvora. V rastlinskih virih ima železo bistveno nižjo biološko vrednost, kot železo v hrani živalskega izvora. Železo boste našli v naslednjih virih živil; leča, školjke, goveja jetra, sojino zrne, rdeči fižol, govedina, mandlji, suhe marelice, jajce, piščančje prsi, tofu, losos, brokoli.
Selen
Selen velja za enega od pomembnejših antioksidantov našega telesa. Selen veže nase proste radikale in s tem upočasnjuje staranje tkiv. Igra pozitivno vlogo pri odpravljanju in preprečevanju prhljaja. .
Viri: Selen se nahaja v naslednjih vrstah živil: rumenjaku, perutnini, morski hrani, jetrcih, školjkah, čebuli, česnu, brokoliju, paradižniku, otrobih, rjavemu rižu ter oreških.
Jod
Jod je sestavni del hormona tiroksina, ki ga tvori ščitnica, ki uravnava presnovo v telesu ter vpliva na rast in razvoj. Pravilna presnova oz. bolje rečeno pravilna cirkulacija v telesu, zagotavlja pravilno delovanje funkcij organov, celic ter žlez.
Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije, odrasel človek potrebuje do 200µg joda dnevno.
Viri: V običajni hrani najdemo jod v ribah, školjkah, polnovrednih žitih, zeleno listnati zelenjavi, papriki, morskih algah, mleku, siru ter jajcih.
Baker
Baker uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Pomaga izločevati železo iz prehrane, ki ga uporablja za nastajanje krvi. Podpira presnovo beljakovin, pomaga pri obnovi živcev, igra pomembno vlogo pri preprečevanju poapnenja žil. Baker je še posebej pomemben v času prehladnih obolenj, saj se v tistem času znižajo zaloge vitamina c, na račun tega se zniža tudi vrednost bakra v telesu, za katerega smo dejali, da je potreben za tvorbo rdečih krvnih telesc in presnovo beljakovin.
Viri: govedina, jetra, slive, perutnina, avokado, kakav, ribe, stročnice banana, arašidi, soja, kvas, sezam, ter orehi.